Večerja na zajli

Kulinarično zajlanje epskih razsežnosti

Vsake toliko se najinim prijateljem le posreči in z darilom za najin skupni rojstni dan zadenejo žebljico na glavico. Glede na dejstvo, da sva čisto mahnjena na posebne kulinarične izkušnje, bi bilo že čudno, če nama tokrat ne bi podtaknili te dogodivščine. Gre za “Večerjo na zajli”, ponavljajoče dogodke, ki jih organizirata Jezeršek gostinstvo in gostilna Krištof. Ideja je sledeča – v kabine žičnice, ki se vzpenja na Krvavec, strpati kulinarične navdušence in jim pripraviti kaj imenitnega za pod zob.

Izkazalo se je, da so naju prijatelji prisilili izkusiti eno najnenavadnejših in najprijetnejših izkušenj, kar sva jih kdaj doživela. Gremo od začetka.

Po nestrpni vožnji pod Krvavec in prav tako nestrpnemu čakanju na svojo kabino (gostov je bilo skupno okoli 50), te s kozarcem penine v roki končno strpajo v pleksi jajček. Takoj priskaklja nasmejano dekle in predte vrže dobrodošlico.

Ko se začetno nervozno hihitanje pomiri in kabina pošteno zagrize v klanec, se lahko končno osredotočiš na pozdravček, ki ti ga je podtaknila deklina – gre za kanapejčke v dveh okusih – “kanape kralja Matjaža in lepe Alenčice” se bohoti s skuto z bučnim oljem in bučnimi semeni na rženem kruhku, “Janez, kranjski Janez” pa te razveseli s slastno kranjsko klobaso in simpatičnim prepeličjim jačkom.

Midva sva na dogodivščino na zajli prišla bolj praznih želodcev, zato je bil slasten pozdrav izjemno bežen. Do predjedi, ki naju je čakala na vrhu, sva imela tako dovolj časa, da sva si ob prebiranju menija uglajeno brisala cedeče se sline.

Da ne bi vzponov in spustov spremljala le zvočna podlaga, sestavljena iz ptičjih pesmi, kovinskega škripanja žičnice in cingljanja kozarcev, te v dolini opremijo s 3D-tiskanim Aklih megafonom za tvoj telefon. Ta zanimiva napravica ti omogoča, da lahko dihjemajoč razgled in slastno hrano uživaš v zvočno ojačani spremljavi Atomik Harmonik, schranza ali black metala.

Ko se jajček le primaje na vrh, se takoj zasliši zven harmonike. Vrata se odprejo, čez njih planejo spretne roke in ob iskreni prijaznosti se po kratkem motoviljenju pred tabo znajde predjed in buteljka vina. Ti pa nič ni jasno, ko opaziš divje vihranje kril, saj se po postaji žičnice polno opremljeni plesalci folklorne skupine vrtijo kot za stavo.

Zdaj se prične spust v dolino. Izjemnemu pogledu na prelepo Slovenijo, ki se kar naenkrat razpostre pred tabo, se po robu lahko postavi le trojček predjedi, ki so zaprte v nekakšne mini žičniške kabine.
Midva sva najprej pomlatila file dimljene postrvi na hrenovem namazu z drobnjakom, korenčkom in kalčki redkvice. Od vseh jedi se nama je ravno ta najbolj vtisnila v spomin. Nežnost postrvi in harmonija okusov dima in hrena te ne moreta pustiti ravnodušnega.

Hitro sva pograbila drugo kroglo in napadla njeno vsebino. Nesramno nežen angleško pečen goveji hrbet je bil s solato, jajčnogorčičnim prelivom in pisano papriko ravno tako živega okusa kakor izgleda. Za sleherni grižljaj sva se borila na vse pretege.

Zadnji del majavega spusta so zaznamovali šparglji z jagodami, ki so skupaj z mladim kozjim sirom in medenim prelivom odlično zaključili hladni uvod.

Naslednja predaja kulinarične štafete se v spodnji žičniški postaji izvede jako spretno, prijetno in z dobršno mero profesionalnosti. Popotnico za zadnji vzpon na legendarni Krvavec tvorita dve glavni jedi.
Zelena ričota z zeleno in špinačo ter simpatičnima korenčkoma je imenitno nežnega okusa…

…, z markantnim okusom in drzno sočnostjo pa se ji ob rob postavlja svinjska ribica, ki se zavita v slanino brezbrižno namaka v jurčkovem raguju s šparglji.

S pomlatenjem glavnih jedi se zajlasto fijakanje za hip konča. Zabava se preseli v penzion Rozka, kjer te zopet z navdušenjem pozdravi cel regiment folklornikov.

Do popolnega obeda manjka le še sladica, zato ti v roko porinejo pivski vrček, natlačen z ocvrtimi bezgovimi cvetovi z marelično omako in rabarbarinim štrudljem. Druga roka ostane prazna, kar hitro spremenijo s šalico planinskega čaja.

Hrustanje bezgovih cvetov med zobmi se ob idiličnem sončnem zahodu spremeni v meditativen trenutek, ki se vžge v spomin.

Pomirjeno zasanjanost nenadoma prekine vsesplošen kaos, ki se prične odvijati na prostorni terasi pred Rozko – očitno se je folklornikom strgalo, saj pričnejo ob zvokih harmonike družno motoviliti in skakljati v krogu. Kmalu v divji bal zvlečejo tudi nič hudega sluteče udeležence zajlaste gostije in večer se razvije v živahno veseljačenje.

Po najino je bil to nadvse primeren zaključek izjemnega večera. Polnih želodcev in širokih nasmehov sva se ob romantični menjavi dneva in noči še zadnjič popeljala s kabino na zajli.

Večerja na zajli dokazuje, da za noro in nepozabno kulinarično izkušnjo niso dovolj le jedi, pri katerih spoštuješ vsak grižljaj. Te morajo biti del doživetja, ki vključuje nepozaben ambient, prijazno in profesionalno osebje s posluhom za gosta ter program, ki ne dopušča dolgčasa. Vse omenjene pritikline so ključen del okusnega zajlanja na Krvavec, nad katerim sva resnično navdušena!