Bled v enem dnevu

Ko sva prišla na Bled, sva dobro jedla spet!

 

Seveda naju je Bled gostil že mnogokrat, pa sva bila kljub temu tokrat vseeno deležna povsem svežega pogleda na pritikline, ki jih ponujata mondeno jezerce in mestece okoli njega. Prav vsakomur priporočava tak enodnevni izlet, do roba natlačen z raziskovanjem njunih skrivnosti.


Dan se zares začne šele s kavo in midva sva svoj blejski dan pričela na balkončku hotela Park. Tam sva med srkanjem črnega napoja in sokov grizljala sadje in opazovala blejske lepote. Obisk te kavarne z balkonom priporočava vsem! Ko sva se podkrepčala, sva odskakljala novim dogodivščinam naproti.


Najmarkantnejši del Bleda je seveda jezero, zato sva si takoj po kofetku splanirala ležerno čolnarjenje po njemu. Tega sva se lotila kar na lastna vesla, za na pot pa so nama v čoln vrgli še do vrha napolnjeno piknik košaro. Tako si lahko privoščiš piknik sredi jezera, medtem pa s polnimi usti vzpodbujaš mimoidoče športne veslače.


Odglisirala sva na edini slovenski otok (ki ne leži na reki), kjer je pogosto v navadi, da bodoči ženin svojo izbranko odvleče čez vseh 99 stopnic do oltarja. Če mu ne uspe, mora plavati domov (saj ne). Drugače pa je mini otoček nadvse simpatična destinacija za fotografiranje, kazanje s prstom na orjaške brkate some v turkizni vodi ali pa le za zabušavanje z izjemnim razgledom in klimo.


Zaradi nenadnega grmenja, ki se je zaslišalo iz najinih kritično praznih želodcev, so se pričeli za nama obračati mimohodeči japonski turisti. Nemudoma sva pograbila vesla pod roke in odčofotala potešit gromozansko lakoto nazaj na obalo.

Bled ponuja vrsto izjemnih kulinaričnih kotičkov, pa naj gre za slovensko obarvano kosilo v sproščeni restavraciji Panorama ali pa pisan in bogat zajtrk ali kosilo v restavraciji in kavarni Park, ki je še najbolj znana po originalnih blejskih kremnih rezinah. Več o njih malce pozneje.
Ob pivu se pošteno prileže pica v Pizzeriji Rikli, ki je ime dobila po švicarskemu gospodu Arnoldu Rikliju, ki je že pred 150 leti Bled približal svetu.
Lahko pa sprostiš vse zavore in si privoščiš najboljše, kar Bled ponuja. V Grand Hotelu Toplice, markantnem in najstarejšem hotelu na Bledu, te v intimnem ambientu restavracije Julijana čaka vrhunska kulinarika pod taktirko nenadkriljivega chefa Simona Bertonclja. Če si kulinarično bolj zahtevne sorte in si želiš dogajanje ogledati iz prve vrste, lahko nastajanje Bertoncljevih mojstrovin opazuješ kar v kuhinji. Pogruntavščina se imenuje Chef’s table (šefova miza), pri kateri ti mizo vržejo kar na sredo kaotičnega dogajanja v kuhinji, chef pa ti je cel čas na voljo za vprašanja. Bolj drzni pa lahko celo zavrtijo kuhalnico ali pomahajo z nožem. Ta kulinarična dogodivščina se je nemudoma znašla na najinem “to-do” spisku, ker se sliši izjemno!

Ob tako bogati izbiri se nama je kar malo zvrtelo, kar pa ni priporočljivo na prazen želodec.
Iz prvih ust ti lahko zaupava, da je restavracija Panorama zakuhala izvrstno in moderno slovensko kosilo.

Že ime restavracije da vedeti, da ti ob prežvekovanju ponuja nezastrt pogled na najlepši del Bleda. Najino lačno čebljanje je prijazno prekinil natakar, ki je pred naju postavil slasten uvod v štirihodni meni. Šlo je za kremno juho iz belušev, ki z nežno peno in postrežbo v skodelici spominja na zelenkast kapučino.


Prefinjena župca nama je dodobra vzbudila tek, zato sva nestrpno čakala na toplo predjed. V hrustljavo skorjico zavita postrv je v družbi mete in artičokinega trikaseja mirno priplavala po ribji omaki in nama z izgledom spotoma ukradla sapo. Za to hudodelstvo sva se ji nemudoma maščevala in jo ob uživanju v prefinjeno kontrastnih okusih z veseljem pospravila.


Za glavno jed pa se je na pisanem krožniku znašla lokalna teletina v dveh različicah. En kos je svojo nežno strukturo prestrašeno skrival pod nežno kruhasto skorjico, medtem ko se nama je z naravno omako oblit medaljon pogumno zoperstavil. Ne veva, čemu je bil tako zaletav, saj je bil tako mehek, da bi ga brez težav razrezala že s prstom. V podporo vrhunskemu mesu se je ob njegovem boku zbral še regiment domače zelenjave in en prav poseben kupček ješprenove rižote z gobicami.


Zaključek slovenske pojedine je pripadel dvema jagodnima cmočkoma, ki sta se valjala po vanilijevi kremi.
Prav vsaka babica bi bila ponosna nanju!


Čeprav sva se po kosilu želela le skotaliti v prvi graben, sva se raje peš spravila na prvi hrib, ki leži ob jezeru za hotelom Golf – na Stražo! Izkazalo se je, da se ob rahlo adrenalinsko skakanju hrana lažje prebavi.
Straža je en tak simpatičen hribček, ki od vznožja do vrha ponuja vrsto bolj ali manj divjih aktivnosti za prišleke vseh starosti. Tu se lahko mečeš, drčaš, skačeš ali pa le hodiš. Čeprav do vrha vodi živahen 20-minutni vzpon, sva se lenobneža raje gosposko peljala s sedežnico.
Po pol dneva naju je Bled že dodobra razvadil s številnimi razgledi na svoje jezero, pa naju je na vrhu Straže vseeno počakal povsem unikaten razgled, okoli katerega so navihanci postavili lesen okvir, pred njega pa stojalo za fotoaparat. Fotografska zabava za cel dan!


S hriba sva nekako le morala sestopiti in namesto, da sva se v dolino podala peš ali pa kar skotalila, sva se raje usedla v letne sanke. Spustila sva se povsem brez zaviranja ali kričanja na polna pljuča, častna skavtska!


Preden sva zapustila Stražo in njene adrenalinske aktivnosti, se je Blaž še z višine 5 m vrgel na zračno blazino. In to brez, da bi ga Tjaša porinila!

Midva sva po eni strani neutrudna in radovedna raziskovalca, po drugi strani pa se z veseljem predava konkretnemu razvajanju v wellnessu in eden izmed najinih najljubših se skriva pod hotelom Golf.
Brez obiska gostoljubne Žive se midva na Bled skorajda ne spraviva. Pravzaprav sva objezersko mestece največkrat obiskala ravno zaradi njenih fenomenalnih savn ter sproščujočega in intimnega ambienta. Kljub odličnosti pa wellness ni nikoli preobljuden. Tako bazenski del kot savne imajo zunanja bazenčka, ki dovolita pokuk na jezero.
Nad Živo pa ponosno stoji hotel Golf, ki letos menja dlako. Prav vse sobe so že prenovljene in na tokrat sva bila na lastne oči očarana nad uigranim duetom elegance in sproščenosti v eni izmed suit.


Ko se je blejski dan počasi bližal koncu, je nastopil čas za glavno zvezdo – kremšnito. Midva se vedno lotiva le tiste prave – originalne blejske kremne rezine iz slaščičarske delavnice hotela Park. Tam je zaposlenih kar 7 slaščičarjev, ki se ukvarjajo le s pripravo te slastne kocke po izvirnem receptu kremšnitastega fotra Ištvana Lukačevića. Da v kavarni Park predte postavijo svežo kremšnitko le iz naravnih sestavin, je moč čutiti že na prvi ugriz. Na roke zgneteno listnato testo se krhko zlomi in pusti vilici, da zareže v kremno smetano in čvrsto vanilijevo kremo polnega okusa. Zavajajoče preprosta sladica je taka le zaradi do pikice dovršene recepture, priprave in kakovosti sestavin. Nič nenavadnega, da so jih prodali že 13.000.000!
Kremšnite so že tako globoko zasidrane v naši kulturi, da bi naju bližnji še cel teden gledali postrani, če jih ne bi iz kavarne Park domov prinesla celo vrečko.


Ko sva že mislila, da je sladkosnednosti dokončno konec, sva naletela še na eno slastno oviro. V kavarni Park ali pa v blizu ležeči Sladoglednici se ponašajo z imentinim sladoledom in midva sva fasala tretjega najboljšega na svetu! To sladko lovoriko je pobasal sladoled z okusom kremšnite. Kako blejsko.
Med lizanjem sva izvedela, da imajo letos izkušeni sladoledarji novo železo v ognju. Predstavili bodo kompleksen sladoled, ki namerava sezuti še tako vzvišene sladoledomane. Trodelni “Sladogled” je pravzaprav Bled v sladoledu – bogata narava se skriva v temni čokoladi s surovimi kakavovimi zrni, motivacija in poživitev bosta našli dom v kvinojini sladoledni kremi z mandeljni, cimetom in rozinami, nepoboljšljiva romantika pa bo zapeljivo kukala iz bogatega mascarponeja. Sline se nama cedijo po tipkovnici že ob opisu teh okusov in ni dvoma, da se bodo letos pognali v lov za prvo mesto med svetovnimi sladoledi!


Bled naju je ponovno pošteno očaral in kljub temu, da sva mu temeljito posvetila cel dan, ostaja mnogo stvari, ki jih še nisva doživela. Kmalu se bova vrnila, pa čeprav le na polnenje baterij v wellness Živa ali pa po kupček originalnih kremšnit.

Leave a Reply